Zgodovina squasha v Sloveniji

posted in: Squash | 0

Squash je prišel v Slovenijo leta 1987, ko so na Rogli na pobudo Damjana Pintarja odprli prvi igrišči. Večji razcvet je squash doživel z odprtjem Športnega centra Fit-Top v Mengšu. Sledili so mu tudi drugi centri v Sloveniji. Takratni kontakti z Angleškim združenjem SRA in evropsko federacijo ESRF, so predstavljali prvi stik tako imenovane Vzhodne Evrope z squashem. Takrat Jugoslavijo (v bistvu Slovenijo) so poimenovali začetnico prodora igre na Vzhod. Leta 1989 je bil vzpostavljen osebni stik z g. Ianom Wrightom, sekretarjem evropske federacije, ki je bil kljub problemom v nekdanji Jugoslaviji nenehno vzdrževan. Pobuda za sprejetje v evropsko združenje je bila podana že leta 1991, vendar v takratni Jugoslaviji realizacija ni bila mogoča, samostojna Slovenija pa je svojo prvo priložnost takoj izkoristila in se, kot tretja z vzhoda (po Rusiji in Madžarski ), včlanila v ESRF.

Po osamosvojitvi je zveza je postala tudi polnopravna članica Olimpijskega komiteja Slovenije. Tako je bilo ob koncu sezone leta 1992 organizirano tudi prvo državno prvenstvo v squashu. Odvijalo se je v Športnem centru Fit-Top v Mengšu v organizaciji domačega kluba in Squash kluba Hrast iz Novega mesta. Prvega državnega prvenstva se je udeležilo 14 tekmovalk in 37 tekmovalcev iz številnih klubov. Kasneje so državna prvenstva organizirali v športnih centrih Fit-Top, Squashland in Konex.

Najuspešnejša udeleženca državnih prvenstev sta devetkratna državna prvakinja Petra Vihar (SQ Velenje) in petkratni državni prvak Peter Janežič (SQ Konex).

SQZS se ni osredotočila samo na domača tekmovanja, ampak je želela dati igralcem tudi možnost izpopolnjevanja v tujini. Tako je tričlanska odprava Petra Verbič, Goran Vučković in Tomaž Prelesnik že leta 1993 sodelovala na Evropskem prvenstvu v Lillu, kjer so se vsi uvrstili na glavni turnir. Takrat je reprezentanco vodil Kevin Smith. SQZS je ob podpori Kevina Smitha in Iana Wrighta izšolala tudi prve kadre, ki so svoje znanje prenašali na ostale igralce squasha, tako rekreativce kot tekmovalce.

Naslednje mednarodno tekmovanje je bilo Ekipno evropsko prvenstvo leta 1996 v Amsterdamu. Dekleta (Petra Vihar, Nada Đekič, Nuša Slabe) osvojila 18. mesto med 20 ekipami, fantje (Peter Janežič, Goran Vučković, Damir Bežan, Tomaž Prelesnik) pa 19. mesto med 22 ekipami.

Štiri leta kasneje na Dunaju sta naši ekipi spet sodelovali na enakem tekmovanju. Dekleta (Bernarda Šlibar, Nataša Žmuc, Ajda Eiselt) so osvojila končno 18. mesto med 19 ekipami. Fantje (Gašper Fečur, Peter Janežič, Klemen Gutman, Damir Bežan, Miha Kavaš) so tekmovanje zaključili na 16. mestu med 20 ekipami.

Naslednjih dveh prvenstev se je udeležila le moška ekipa. Na prvenstvih 2001 v Eindhovnu (Gašper Fečur, Peter Janežič, Klemen Gutman, Damir Bežan, Goran Vučković) in 2002 v Böblingenu (Gašper Fečur, Klemen Gutman, Damir Bežan, Goran Vučković) so fantje osvojili 17. mesto med 20 ekipami.

SQZS daje poudarek tudi delu z mladimi. Tako je bilo za mladince do leta 1998 organizirano državno prvenstvo, kasneje pa tudi turnirji za jakostno lestvico. Pod okriljem SQZS so tudi ekipna in pokalna tekmovanja za člane in članice. V letu 2003 se je celotna mladinska reprezentanca udeležila enega turnirja evropske mladinske serije, v celotni sezoni pa je po rezultatih izstopal Rok Puc v kategoriji mlajših mladincev do 15 let, ki je zmagal na enem od evropskih mladinskih turnirjev, skupno pa je na lestvici na 6. mestu.

V letu 2000 je bil organiziran mednarodni turnir Julijana Konex open, ki je bil prvi turnir v Sloveniji pod okriljem PSA in tako štel za svetovno jakostno lestvico. Udeležila sta se ga dva igralca, ki sta bila na tej lestvici uvrščena med prvih 100.

V rekreativnem squashu so najodmevnejše serije turnirjev Squashland open, kjer organizator vsako lato ob koncu serije podeli bogato glavno nagrado – od potovanj in motorjev do avtomobilov.

Na področju strokovne literature sta v slovenščini izšli dve publikaciji, in sicer učbenik Squash Damjana Pintarja leta 1989 in priročnik Osnove squasha Gorana Vučkovića leta 2000.